Nepozabek

    Igralci s predmeti, lutkami, sencami in zvoki prikažejo življenje dedka, ki je obolel za demenco.

    Besedilo: Peter Kus, Urša Adamič
    Režija in glasba: Peter Kus
    Dramaturgija: Urša Adamič
    Likovna podoba predstave: Natan Esku
    Kostumografija: Zdenka Lacina
    Odrski gib: Miha Arh
    Oblikovanje luči: Igor Elek

    Nastopajo: Ivica Lučuć, Kristina Fančović, Aleksandra Colnarić

    Produkcija: Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek, Zavod Kuskus

    Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

    POVEZAVE:
    Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek

    Foto: Dubravka Petrić 

    NAPOVEDUJEMO:

    • 26. 1. 2018 ob 18h, Dječje kazalište Branka Mihaljevića, Osijek (Hrvaška) – ZA IZVEN

    KRITIKE:

    To je svet domišljije, občutij, razmišljanja in ustvarjalnosti, ki hkrati daje priložnost, da povečamo občutljivost najmlajših in jih (na)učimo, kako se povežejo s svojimi dedki in babicami, ki so prav tako začeli pozabljati.” Narcisa Vekić, Glas Slavonije, 5. 11. 2018

    Izvrstna glasba in napevi, ki gredo v uho, so le še dodatno povečali pozornost otrok. Če k temu dodamo še uporabo različnih zvokov, ki se dramaturško vklapljajo v prizore, je vtis popolen. Alen Biskupović, www.kazaliste.hr . 5. 11. 2018

    O PREDSTAVI:

    V gledališču za otroke se starostniki največkrat pojavijo kot zakladi bogatih spominov in življenjskih resnic.  K njim se obrnemo, ko potrebujemo modrost in izkušnje, ki so jih stari pridobili skozi življenje. Želimo si poslušati njihovih zgodb iz preteklosti. Toda resnično življenje to romantično podobo starosti iz otroških pravljic velikokrat obrne na glavo.

    Demenca je kronična bolezen možganov, ki se kaže v napredujočih motnjah spomina, mišljenja, govorjenja, izražanja in presoje. V sodobnem svetu je vse bolj pogosta in skoraj vsakdo med nami pozna nekoga – bližnjega ali prijatelja – ki ga je bolezen prizadela. Z njo so soočeni tudi otroci, ki opazujejo spremembe v življenju njihovih ljubih dedkov in babic.

    V središču predstave  Nezaboravak je odnos dedka z njegovo vnukinjo Lučko. Dedek postaja pozabljiv, vidi stvari, ki jih ni, čudno se vede in nikomur ne zna pojasniti, zakaj je tako. Medtem, ko Lučkino mamo dedkovo obnašanje vse bolj skrbi, se zdi Lučki zanimivo in vživi se v njegov svet nenavadnih idej in prebliskov. Medtem, ko se dedek med staranjem in napredujočo boleznijo vrne v svoje otroštvo, Lučka ob njem vse bolj odrašča. V nekem trenutku se njuni poti prekrižata in povežeta v skupnem doživljanju igre.

    Predstava s pomočjo mask, lutk, gledališča predmetov in senc na poetičen in vizualno vznemirljiv način predstavi psihološki svet starostnikov z demenco. Na ta način se otroci in odrasli vživijo v njihovo drugačno doživljanje sveta ter lahko bolje razumejo in sprejmejo spremembe v odnosih s starimi, ki jih ta bolezen prinaša.