V gledališču za otroke se starostniki največkrat pojavijo kot zakladi bogatih spominov in življenjskih resnic. K njim se obrnemo, ko potrebujemo modrost in izkušnje, ki so jih pridobili skozi življenje. Želimo si poslušati njihove zgodbe iz preteklosti. Toda resnično življenje to romantično podobo starosti iz otroških pravljic velikokrat obrne na glavo.

Demenca je kronična bolezen možganov, ki se kaže v napredujočih motnjah spomina, mišljenja, govorjenja, izražanja in presoje. V sodobnem svetu je vse bolj pogosta in skoraj vsakdo med nami pozna nekoga – bližnjega ali prijatelja – ki ga je bolezen prizadela. Z njo so soočeni tudi otroci, ki opazujejo spremembe v življenju svojih ljubih dedkov in babic.

V središču predstave Nepozabek je odnos dedka z njegovo vnukinjo Lučko. Dedek postaja pozabljiv, vidi stvari, ki jih ni, čudno se vede in nikomur ne zna pojasniti, zakaj je tako. Medtem ko Lučkino mamo dedkovo obnašanje vse bolj skrbi, se zdi Lučki zanimivo. Vživi se v njegov svet nenavadnih idej in prebliskov. Ko pa se dedek med staranjem in napredujočo boleznijo vrne v svoje otroštvo, Lučka ob njem vse bolj odrašča. V nekem trenutku se njuni poti prekrižata in povežeta v skupnem doživljanju igre.

Predstava s pomočjo mask, lutk, gledališča predmetov in senc na poetičen in vizualno vznemirljiv način predstavi psihološki svet starostnikov z demenco. Na ta način se otroci in odrasli vživijo v njihovo drugačno doživljanje sveta. Tako lahko bolje razumejo in sprejmejo spremembe v medčloveških odnosih, ki jih ta bolezen prinaša.