Ponočnjaki

    Lutkovno glasbena predstava o deklici Tonki, ki premaga strah in zaigra z zvoki noči.

    Besedilo: Peter Kus, Tery Žeželj
    Režija, glasba in izvirni instrumenti: Peter Kus
    Dramaturgija: Tery Žeželj
    Likovna podoba predstave: Gregor Lorenci
    Kostumografija: Iztok Hrga
    Odrski gib: Alicia Ocadiz
    Oblikovanje luči: Borut Bučinel

    Nastopajo: Urška Cvetko, Elena Voli/Petra Kavaš, Miha Bezeljak, Michael Pöllmann

    Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor, Werk89 (Dunaj), Zavod Kuskus
    Partner: Zavod Federacija Ljubljana

    Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Stadt Wien, Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur Republik Österreich

    DOKUMENTI:
    pedagoška priprava
    tehnične zahteve
    lučni plan
    fotografije za tisk

    POVEZAVE:
    Lutkovno gledališče Maribor
    Werk89

    Foto: Boštjan Lah

    NAPOVEDUJEMO:

    • četrtek, 1. 10. 2020 ob 9h30, Dschungel Wien, Dunaj (Avstrija)
    • petek, 2. 10. 2020 ob 9h30 in 14h30, Dschungel Wien, Dunaj (Avstrija)
    • sobota, 3. 10. 2020 ob 16h30, Dschungel Wien, Dunaj (Avstrija)
    • nedelja, 4. 10. ob 16h30, Dschungel Wien, Dunaj (Avstrija)
    • torek, 6. 10. 2020 ob 9h in 10h30, Španski borci, Ljubljana – ZA VRTCE IN ŠOLE
    • torek, 6. 10. 2020 ob 18h, Španski borci, Ljubljana – ZA IZVEN
    • sreda, 7. 10. 2020 ob 9h in 10h30, Španski borci, Ljubljana – ZA VRTCE IN ŠOLE
    • sreda, 14. 10. 2020, Mistelbach (Avstrija) – PUPPENTHEATERTAGE MISTELBACH

    KRITIKE:

    »Ponočnjaki so dobra pravljica…. Kusovi instrumenti so vedno fascinatne lutke, tokratna likovna podoba Gregorja Lorencija in razdelan koncept osvetljave pa jih nadgradita v neopisljiva kompleksna bitja…. Tudi igralsko in animacijsko so Ponočnjaki predstava nove generacije – za agilne muzikalične multitalente, ki premorejo igralsko spontanost in veselje.«, Petra Vidali, Večer, 4. 2. 2020

    »Predstava nedvomno nosi lepo sporočilo – predvsem pa je hvalnica glasbi. Ta se iz svoje običajne vloge, v kateri v gledališču iz ozadja ozvočuje dogajanje, postavi v ospredje. Najprej je bil zvok – nato zgodba. Najprej koncert, nato aplavz – in ta je prišel zasluženo (z rokersko glasbeno točko kot vrhuncem) od mladih in starejših gledalcev.«, Sandra Schäfer, Kulturfüchsin, 9. 2. 2020

    »Domiselne zvočne figure, ki jih je ustvaril nagrajeni lutkovni oblikovalec Gregor Lorenci, ustvarijo  čarobnost v tej začarani noči, ki jo otroci tiho in nepremično občudujejo. A tudi sama sem podlegla čarobnosti tega glasbenega lutkovnega gledališča. Ko bo v noči spet nekaj zacvililo in zagodrnjalo, zažvižgalo skozi razpoke ali zašumelo pod posteljo, si bom pri tem zamislila zveneče Ponočnjake. Strah se boji pogumnih. Vsaj pravi Tonka.« Ditta Rudle, Tanzschrift, 8. 2. 2020

    »Zgodba o tem, kako se Tonka z lastnimi zvoki bori proti strahu, ki izhaja iz nedoločenega hrupa, se prepleta s filozofskimi razmišljanji o akustiki okoli nas… Iz kakofoničnega boja se rodi harmonično ustvarjanje glasbe.« Heinz Wagner, Kurier, 11. 2. 2020

    »Predstava pojem “instrument” povzdigne na nov nivo. Instrumenti, ki so med kostumom in zvokom, med lutko in ‘one man bandom’, zaživijo ponoči… Nenadoma ni več jasno, kdo na koga igra – ali telesa proizvajao note ali pa glasba premika telesa.«

    O PREDSTAVI:

    V življenju smo ves čas izpostavljeni zvokom. To niso le zvoki naravnega okolja, temveč predvsem zvoki civilizacije: brnenje prometa, ropot strojev in tovarn, glasovi in kriki ljudi ter neprestana glasbena podlaga, ki doni iz zvočnikov. Ušesa nimajo vek, da bi jih lahko zaprli … Sluha tudi ne moremo “obrniti proč”, tako kot to lahko storimo s pogledom, zato smo nenehno izpostavljeni hrumenju našega okolja.

    Na “vsakdanji hrup” se sčasoma navadimo; odzovemo se le še na zvoke, ki so v njem (pre)glasni. Naš sluh iz otopelosti predrami le tišina, saj postanemo pozorni na zvoke, ki se iz nje oglašajo. To se zgodi ponoči, ko se mesto umiri in se tihi zvoki v temi slišijo kot mogočni, navadni zvoki pa postanejo strašljivi.

    V takšni, vsem dobro znani situaciji se znajde tudi deklica Tonka, ki se zvečer odpravi spat. V strahu pred nevidnimi nočnimi zvoki, ki jih ne razpozna in jih ima za vlomilce, pokliče mamo in očeta. Poskušata ji dopovedati, da sliši čisto običajne zvoke. Pri vsakem si mora le predstavljati, kako je nastal, pa je ne bo več strah. Toda Tonka si ne upa zapreti oči in si ne more zamisliti izvora posameznih zvokov, zato ji mama zvočni svet poskuša razložiti še s poučno pravljico o Grdoglaski. To je mitična zvočna pošast, stara kot svet, ki v sebi združuje vse znane in neznane zvoke, jih pošilja v svet in jih nadzoruje. Ko ponoči zaspi, se ji nekateri zvoki izmuznejo in v temni noči svobodno zaživijo. Prispodoba Grdoglaske takoj podžge Tonkino radovednost. Za vsakim nočnim zvokom zdaj prepozna drugačno zvočno prikazen. Naenkrat je njena soba polna nenavadnih zvočnih bitij, Ponočnjakov. Spoznava jih, muzicira z njimi in odkriva nove glasbene svetove. Tako si sredi neartikulirane kakofonije, v kateri smo ljudje prisiljeni živeti, Tonka ustvari svoje zvočno okolje ter iz prestrašenega otroka postane ustvarjalna in samosvoja deklica. S svojo odločnostjo nam pokaže, kako dragocen je zvočni svet za našo osebnostno rast in kako z aktivnim in ustvarjalnim poslušanjem odkrivamo tudi bistvo samih sebe in svojega bivanja. Zvočnemu nasilju sodobnega sveta se ne moremo izogniti z umikom iz sveta zvokov in civilizacije (taka rešitev je vsaj nepraktična, če ne kar nemogoča), temveč z iskanjem pravega zvena, svoje glasbe in smisla v kakofoniji sveta, ki nas obdaja. Tako bo vsakdo od nas v njej našel svoje notranje ravnovesje in s tem svojo “tišino”.

    PRETEKLE MEDNARODNE IZVEDBE:

    • Dschungel Wien, Dunaj, 7. – 13. 2. 2020