Pojoči grad (priročnik)

Pojoči grad je priročnik za gradnjo izvirnih glasbenih instrumentov v stripu.

Besedilo: Boštjan Gorenc Pižama, Peter Kus in Kaja Avberšek
Glasbene vsebine: Peter Kus
Strip in ilustracije: Kaja Avberšek
Založnik slovenske izdaje: Forum Ljubljana/Stripcore, 2010

POVEZAVE:
stran založnika

  • 00_naslovnica
  • 01_grad
  • 05_trobentica
  • 07_plastenka
  • 06_kalimba
  • 08_kravica

Priročnik je namenjen učencem osnovnih šol, njihovim staršem in učiteljem. Sestavljajo ga ilustrirana pravljica in strip o kralju, ki je hotel postati podoben slavcu in si je zato zgradil pojoči grad iz glasbenih instrumentov, ter navodila za izdelavo podobnih (vendar preprostejših) glasbil. S priročnikom lahko bralci na zabaven, poljuden ter likovno privlačen način raziskujejo svet glasbenih instrumentov in akustike ter spoznavajo, kako je mogoče učinkovita glasbila izdelati iz lahko dostopnih materialov.

Pojoči grad je del tridelnega projekta, ki ga je Peter Kus ustvaril v sodelovanju z oblikovalko in avtorico stripov Kajo Avberšek. V njem je ista zgodba predstavljena v treh različnih medijih: kot razstava izvirnih instrumentov, kot multimedijska predstava ter kot priročnik za izdelavo instrumentov.

»Navodila za izdelavo nazorno kažejo, da si lahko takorekoč kdorkoli le z nekaj domišlije in spretnosti izdela unikatno glasbilo iz skoraj česarkoli.« Uroš Smasek, Večer

»V uh me piši, če to ni zanimiva knjiga! Pravzaprav bi bilo primerneje reči v uh me riši, glede na to, da nas razigrani Pojoči grad v njej začara v čudoviti svet glasbe, ki jo slišimo narisano in v podobe, ki zvenijo kakor sladka glasba. Dopustita, draga bralka in bralec, da vaju skrivnostni Ušesni mož, ki sliši vse, kar vidi, popelje skozi labirint sličic, zvonkih besed in narisanih zvokov v Pojočem gradu, kjer spremljamo zgode in nezgode muhastega kralja, ki mu glasba povrne veselje do življenja. In na koncu bosta, dragi bralec in predraga bralka, prav gotovo cepetala na mestu od neučakanosti, da bi tudi sama izdelala kakšen instrument kot, na primer, bordunske citre, frizersko kalimbo ali pa piščal za en cent, ta res ni od muh, pa tudi slamičasto oboo, kajti ne gre pozabiti, da je to priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu. Vse to si lahko tudi zapišeta oziroma narišeta in to seveda kam drugam kot za uho. Tam se to najbolje vidi, pardon, sliši.« Milan Erič, slikar in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje